#Oceani #Podnebje

Zaščitimo oceane

Svetovne vlade pozivamo k sprejetju sporazuma o svetovnih oceanih (Global Ocean Treaty) - pridruži se gibanju za zaščito oceanov.

Pridruži se

Veliko ljudi je vprašalo, kako lahko vsakodnevno pripomorejo k varovanju naših morij. Prav zato smo pripravili seznam 8 najpomembnejših nasvetov, kaj lahko to poletje naredite, da bodo vaše počitnice za naša morja čim manj obremenjujoče.

1. Izognite se letalskim poletom in križarjenjem

Letališče Tegel v Berlinu in tamkajšnja onesnaženost zraka. © Paul Langrock / Greenpeace

Z letalskimi leti se v ozračju izpusti velike količine CO2, ki napajajo podnebno krizo – eno največjih groženj tudi za naš morski svet. Že z enim povratnim čezoceanskim letom presežemo količino izpustov toplogrednih plinov, ki nam kot posameznikom »pripadajo« za celo leto – če bi se resno spopadli s segrevanjem planeta. Letalska družba Ryanair pa se je letos kot prvo nepremogovno podjetje uvrstilo na seznam 10 podjetij v EU, ki v naše ozračje izpustijo največ ogljika.

Veliko križark s cenenim, škodljivim gorivom pripomore k zakisljevanju oceanov. Še posebej je izpostavljeno Sredozemsko morje. Poleg tega hrup velikih ladij slabša orientacijo morskih živali.

Obstaja veliko krasnih destinacij, ki so bližje domu in veliko načinov potovanja, ki so okolju prijaznejši! Dopustovanje z zavedanjem, da smo naredili nekaj pomembnega za ohranitev naše velike modrine, pa bo tako še bolj sproščujoče.

2. Izberite kozmetiko brez mikro zrn in oblačila iz naravnih materialov

Drvimo v svet, kjer bi lahko bilo v morju več plastike kot rib. Zelo problematična je mikroplastika. V Jadranu je na kvadratnem kilometre prisotno kar do dva milijona delcev mikroplastike. Majhni delci plastike (npr. polietilen) se lahko skrivajo v kozmetičnih izdelkih, milih, celo v zobni pasti. Prek odpadnih voda plastični delci pristanejo v rekah in morjih, kjer jih živali zamenjajo za prehrano. K sreči obstajajo preproste alternativne rešitve brez mikroplastike, na primer uporaba naravne kozmetike. Pri nakupi se tako izogibajte izdelkom, ki vsebujejo sestavine pod kraticami PE, PP, PET, PMMA in silikon (SI).

V zadnjih desetletjih so naše police preplavila oblačila iz sintetičnih materialov, ki z vsakim pranjem prav tako izpuščajo majhne delce plastike, ki lahko pristanejo v naših morjih in prispevajo k “plastični juhi”, v kateri plavamo. Odločite se za manjše število kosov oblačil, in naj bodo ta iz naravnih materialov – pa še vročino boste lažje prenašali v lanenih hlačah!

3. Nadomestite nepotrebno plastiko za enkratno uporabo

Plastično onesnaženje, otok Verde, Filipini

Novice o najdenih morskih živali, katerih prebavila so bila polna plastičnih smeti, so žal postale čedalje pogostejše. Res je skrajni čas, da zmanjšamo plastične odpadke. Toda kako? Obstaja nekaj precej preprostih načinov: po nakupih pojdite s svojo vrečko za večkratno uporabo, uporabljajte steklenice in kavne lončke za ponovno polnjenje ter bodite pozorni, da pri nakupu čim bolj omejite plastične izdelke. Tudi pri naročilu pijače v lokalu lahko že vnaprej prijazno zavrnete slamico ali plastično žličko pri sladoledu.

4. Odločite se za manj uživanja rib in morskih sadežev

Veliko vrst rib je redno v naši prehrani in prekomerno jih izkoriščamo. Žal v to skupino sodijo tudi tuna, sled, trska, morska plošča ali aljaški losos. Svetujemo vam, da ribe postanejo delikatesa na vašem jedilniku ter naj bo odločitev zanje redka in premišljena. 

5. Poberite tisti plastični odpadek na plaži – Jadran vam bo hvaležen

Prosimo, odstranite odpadke, ki ležijo naokrog po vaši najljubši plaži, pa četudi ne pripadajo vam. Naslednji morski val bo namreč  te smeti odpeljal s seboj v morje, lažje predmete pa zlahka v naravo odnese tudi veter. To je še toliko večjega pomena v Jadranskem morju, ki ima zelo dolgo obalo glede na morsko površino – velika količina plastike tako lahko pristane v morje prav zaradi “zasmetenih” plaž.

6. Pri potapljanju uživajte v razgledu

Reef and Tropical Fish in Honiara. © Greenpeace / Paul Hilton

Pisan podvodni svet je kot slika. Pozdravimo njegovo lepoto, a je ne ogrožajmo z dotikanjem. Ne posegajmo v občutljiv podvodni življenjski prostor, temveč preprosto uživajmo v čudovitem razgledu.

7. Počakajte, da se sončna krema dobro vpije

Po ocenah vsako leto v vodi konča do 14.000 ton izdelkov za zaščito pred soncem. Običajna krema za sončenje vsebuje kemikalije, ki že v majhnih koncentracijah uničujejo koralne grebene. Počakajte torej, da se sončna krema po nanosu popolnoma vpije v kožo. Tako se bo v morju znašlo manj škodljivega UV-filtra. V vsakem primeru pa je naravna sončna krema vedno najboljša izbira – za našo kožo in za naše oceane.

8. Podprite ostale, ki se zavzemajo za zaščito oceanov

Brez naše pomoči so kiti, želve in pingvini prepuščeni na milost in nemilost človekovemu izkoriščanju. Kajti sami ne morejo razkrivati okoljskega kriminala, ne morejo pred sodišče spraviti brezvestnih podjetij ali se udeleževati demonstracij. To moramo zanje storiti mi, ljudje! A po dolgem dnevu službenih, gospodinjskih in družinskih obveznosti tudi nam pogosto zmanjka moči. Zato je pomembno, da obstajajo organizacije, kot je Greenpeace, kjer se ljudje s skupnimi močmi zavzemajo za varstvo okolja. Imamo ladje, s pomočjo katerih na licu mesta ocenimo situacijo. Imamo strokovnjake, ki prepoznajo in opredelijo nevarnosti. Imamo ljudi z izkušnjami, ki ozaveščajo javnost. In to vsak dan v letu.

Kljub temu potrebujemo vašo pomoč. Naše delo je 100-odstotno financirano z prostovoljnimi prispevki, predvsem v obliki mesečnih donacij posameznikov. Več manjših prispevkov od posameznikov, kot ste vi, nam omogoča naša vsakodnevna prizadevanja. Prosimo, da nas tudi vi podprete finančno; obljubljamo vam, da se bomo jutri še vedno z vso močjo borili za naše oceane!

Podpirajte nas mesečno!

Hvala.

Pa prijeten poletni oddih!